6. julija je v prostorih MOPE potekala javna predstavitev Nacionalnega programa varstva narave, ki je sestavni del podpoglavja NPVO o naravi in biotski raznovrstnosti. Razprava, katere se je udeležilo 17 predstavnikov ministrstva za okolje in nevladnih organizacij, je potekala o delovnem osnutku ukrepov na področju biotske raznovrstnosti, zavarovanih območij in naravnih vrednot. Udeleženci razprave so ugotovili, da je predlagani osnutek potrebno dopolniti z ukrepi na področju raziskovanja, izobraževanja, davčne politike in sodelovanja nevladnih organizacij. Prav tako so izrekli prepričanje, da v nacionalni program varstva okolja ne spadajo ukrepi, ki so že predpisani z obstoječo zakonodajo. Še posebej je bilo opozorjeno na pomanjkanje podatkov in informacij o stanju biotske raznovrstnosti in učinkovitosti varstva narava zaradi pomanjkljivega raziskovanja. Razprava se je še dotaknila zelo konkretnih vprašanj smotrnosti predlaganih ukrepov na področju varstva vrst ex-situ, obnavljanja habitatov, prioritete varstva morja v primerjavi s potrebami varstva terestričnega dela Slovenije. Prvič se na tej ravni dokumenta omenja problem invazivnih vrst v Sloveniji.
Odprlo se je še vprašanje sodelovanja med različnimi vladnimi resorji, predvsem kako izrabiti potencial, ki ga predstavljajo finančne spodbude kmetom, izplačane na podlagi programa SKOP. Predstavniki nevladnih organizacij tudi pričakujejo od vlade, da bolj izkorišča možnosti zavarovanja kmetijskih zemljišč, ki so v njeni lasti več kot 17 % le-teh. Hkrati pa so predlagali, naj več mesta v programu prepusti lokalni in zasebni pobudi, ki lahko mnoge dejavnosti izvaja bolj učinkvito kot država in bi jo bilo potrebno tudi ustrezno spodbujati.
Udeleženci so se še dogovorili, da je treba vprašanju kazalnikov (indikatorjev) uspešnosti izvajanja posameznih ukrepov, zaradi strokovne zahtevnosti posvetiti posebno razpravo. Sprejeli so tudi sklep, da je treba delovni osnutek preoblikovati v skladu z rezultati razprave in da bodo pri zaključnem oblikovanju dokumenta bolj intenzivno sodelovali tudi nevladni strokovnjaki.
Poročilo o dogodku je dostopno v rubriki "Arhiv"
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|
 |
 |
|
 |
 |
|
 |
 |
 torek, 12. oktober četrtek, 7. oktober četrtek, 2. september in petek, 3. september petek, 3. september četrtek, 2. september torek, 6. julija četrtek, 17. junija ponedeljek, 21. junija torek 30. marec 2004 torek 23. marec 2004 Javna predstavitev z delavnico na temo rabe naravnih virov, industrijskega onesnaževanja in odpadkov
torek 16. marec 2004 torek 16. marec 2004 torek 09. marec 2004 torek 24. februar 2004 petek 13. februar 2003
Delavnica o izvajanju Nacionalnega programa varstva okolja 3. septembra je v prostorih MOPE potekala delavnica o izvajanju Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO). Z namenom da se podrobneje seznaninjo s predvidenimi mehanizmi spremljanja izvajanja in predlagajo dodatne ukrepe za boljše izvajanje se je zbralo 22 predstavnikov državne uprave, občin in nevladnih organizacij. V uvodnem delu so udeleženci glede na svoje izkušnje evidentirali ključne dejavnike uspešnega doseganja zastavljenih ciljev nasploh, s poudarkom na NPVO pa so bili izluščeni naslednji: Osnova je dobro pripravljen plan, ki mora vsebovati jasne cilje in prioritete, pa tudi časovne roke. Za vrednotenje izvajanja je potrebna neodvisna, strokovna ocena in verifikacija, ter validacija metod. Proces izvajanja naj bo dobro organiziran in profesionalno voden, aktivno naj vključuje vse zainteresirane javnosti. Zagotoviti je potrebno tudi podporo na višjih ravneh med odločevalci v državi, za kar je potrebna podpora medijev. Za višjo stopnjo motiviranosti in javne podpore je potrebno v ljudeh prebuditi že obstoječe nagnenje in vrednote. Mag. Inga Turk je predstavila predvidene mehanizme spremljanja in vrednotenja. Osnutek NPVO predvideva spremljanje po tabeli aktivnosti, pripravljen pa je tudi nabor 51 indikatorjev za spremljanje doseganja ciljev. Sistem poročanja po indikatorjih, ki temelji na metodologiji EU in vsebuje 9 okoljskih indikatorjev trajnostnega razvoja je predstavila Irena Rejec Brancelj iz ARSO, kjer vodijo projekt indikatorskega spremljanja. Indikatorsko poročilo je predvideno vsaki dve leti, bolj obširno poročanje o ozvajanju NPVO pa bo vsebovalo Poročilo o stanju okolja, ki bo izšli leta 2006, to je sredi izvajanja programa. V razpravi po predstavitvi so udeleženci opozorili na težko dostopnost gradiva o indikatorjih, saj npr. metodologija sploh ni na voljo v slovenskem jeziku. Vprašanja so bila tudi v zvezi z izvajanjem okvirne vodne direktive (pripravo načrtov upravljanja povodij), celovito presojo vplivov na okolje, merjenju uporabe okoljskih tehnologij pri posegih v prostor. Soglasno je bilo tudi ugotovljeno, da proces priprave indikatorjev ni bil dobro usklajen, javnost pa sploh ni bila vključena, tako kot je bilo to pred dvemi leti. Med najpomembnejšimi ukrepi za podporo izvajanja NPVO, ki so jih udeleženci predlagali v zaključnem delu delavnice in jih bodo pripravljalci proučili ter smiselno umestili v dokument, so: • ustanovi naj se neodvisno telo za spremljanje, verifikacijo in validacijo izvajanja NPVO (vključeni naj bodo predstavniki deležnikov), • aktivnosti na področju informiranja in izobraževanja (sicer obravnavane v 7. poglavju NPVO) naj se vključijo v 10-letje izobraževanja za trajnostni razvoj, ki bo potekalo pod okriljem Komisije Združenih narodov za trajnostni razvoj od januarja 2005 • dostop do informacij naj bo v slovenskem jeziku in uporabniku prijazen • vključiti gospodarstvo (ne samo dogovori) preko združenj velikih GZS, pa tudi Obrtne zbornice za mala podjetja - kot odgovornih za doseganje ciljev • zagotoviti marketing, trženje NPVO (program tekmuje z drugimi sektorskimi programi za sredstva, pozornost itd) • spremljati je potrebno delo išpektorjev (upoštevanje zakonodaje, prijave), točno definiranje sankcij, njihovo izvajanje in kontrola, število pobud o presoji ustavnosti, število presoj skladnosti občinskega akta z državnimi... • pripravi naj se razumljive obrazložitve zakonodaje • več sodelovanja med resorji v javni upravi in povezovanja s ciljnimi javnostmi • sprotna kontrola izvajanja (lahko interna) • pripraviljen naj bo jasen in javnosti razumljiv načrt izvajanja z določenimi mejniki, metodami, časom.. • cilji in indikatorji naj bodo rangirani po modelu Logičnega okvirja • definiranje jasnih, kvanitativnih ciljev, tudi stanja - za spremljanje dejanskih učinkov • preverjati spremembe nastale na terenu zaradi ukrepov NPVO
Javna predstavitev osnutka Nacionalega programa varstva okolje 2. septembra je v prostorih MOPE potekala javna predstavitev osnutka Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO). Pomembnost dokumenta za politiko varstva okolja v prihodnjem štiriletnem obdobju je potrdila številčna udeležba, saj je na dogodku sodelovalo čez osemdeset udeležencev - predstavniki gospodarstva, državne in lokalne uprave, nevladnih organizacij in strokovnjaki. V uvodnem nagovoru je mag. Radovan Tavzes, direktor Direktorata za okolje na MOPE pojasnil, da se NPVO po zgradbi in vsebini resda zgleduje po 6. okoljskem akcijskem programu EU, da pa so zaradi faznih zamikov izražene nekatere slovenske posebnosti, tako na primer na področju industrijskega onesnaževanja. Posebnost je tudi vrsta operativnih programov (več kot 40), ki so okvir za izvajanje evropskih okoljevarstvenih predpisov. Nacionalni program nastaja vzporedno z državno razvojno strategijo (www.gov.si/umar/projekti/srs/srs-osnutek.pdf), katere okoljske vsebine in dileme je predstavil Dr. Dušan Plut: kako uskladiti napovedano 5 % rast BDP in zahteve po varstvu narave, kako zaustaviti ponovno rast energetske intenzivnosti, kako zagotoviti izkoriščanje obnovljivih virov energije (veter in vodna) ob hkratni zaščiti naravnih vrednot in vprašanje toplotne izrabe (sežiga) odpadkov. Pojavlja se potreba po doseganju družbenega soglasja o teh pomembnih temah. Mag. Inga Turk, ki na MOPE vodi pripravo NPVO, je zgoščeno predstavila osnovno strukturo, cilje in ukrepe nacionalnega programa (osnutek je v javni obravnavi do 10. septembra letos in je dostopen na spletni strani http://www.npvo.si/obravnavi.html). Predstavitvi so sledili štirje pogledi na osnutek dokumenta s strani predstavnikov gospodarstva (Vilma Fece iz Gorenja), lokalnih skupnosti (dr. Vesna Smaka Koncl), Sveta za varstvo okolja (dr. Franc Lobnik) in nevladnih organizacij (Bojan Žnidaršič iz Vitre). Njihova skupna ugotovitev je bila, da je dokument kakovostno pripravljen, izjemno temeljit in širok, lahko pa bi ga v določenih delih še izboljšali. Predlagali so npr. še bolj jasno določene cilje inprioritete, večjo vključenost gospodarstva, ki bo eden od ključnih nosilcev doseganja ciljev (v poglavje 5 - Pomembni akterji varstva okolja), več poudarka na finančnih spodbudah in namenski rabi taks, potrebo po krepitvi lokalnih inšpekcijskih služb, jasnih razlagah zakonodaje in celovitem informacijskem sistemu varstva okolja. Predlagano je bilo tudi več poudarka na medresorskem sodelovanju, še posebej za ključna področja obremenjavanja: kmetijstvo, promet in turizem, saj je industrija v programu temeljito obdelana. Pohvaljene so bile tudi "mehke" vsebine varstva okolja (sodelovanje javsnosti, promocija, izobraževanje) in sam proces sodelovanja javsnoti pri nastajanju dokumenta. Kot odgovor na predloge in pomisleke je mag. Tavzes napovedal nekatere reforme ekonomskih insturmentov, med drugim tudi namensko rabo CO2 takse, iz katere naj bi se črpala sredstva za institucionalno krepitev programa Natura 2000, pa tudi nadomestila za zelena naročila v javnem sektorju (npr. financiranje razlike za izgradnjo okolju prijaznejših objektov). Za lokalno raven bo izjemnega pomena celovita presoja varstva okolja, kot inštrument usklajevanja načrtovanja z okoljevarstvenimi zahtevami zahtevami. Napovedana je bila tudi bolj intenzivna vključitev gospodarstva (GZS), predvsem navezano na naloge izvajanja direktive IPPC, kjer lahko pričakujemo sorazum o sodelovanju. V splošni razpravi so udeleženci predlagali več poudarka na vlogi potrošnikov in potrošniških organizacij za zagotavljanje trajnostne potrošnje (sedaj namreč celo niso zastopane v Svetu za trajnostni razvoj) in potrebo po novih vrednotah (npr. nov etični kodeks). Proučiti bi veljalo pripravo operativnega programa za pesticide (tako kot je pripravljen na nitrate). Poročilo o dogodku je dostopno v rubriki "Arhiv" (http://www.npvo.si/arhiv.html)
Zaradi večjega obsega nalog ob vstopu v EU bo osnutek NPVO objavljen kasneje, kot je bilo to prvotno predvideno. Objavo osnutka NPVO tako pričakujemo 10. julija, ko bo tudi objavljen na spletni strani http://www.npvo.si in odprt za javno obravnavo. Javna predstavitev dokumenta bo 2. septembra ob 12. uri, delavnica o izvajanju pa 3. septembra ob 9. uri. Rok za oddajo pripomb bo 10. september.
Ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je za Republiko Slovenijo glede na višino potrebnih vlaganj ena večjih okoljskih investicij, z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pa so podana izhodišča za normativno razporejanje, tako v času kot kraju, ter smotrno porabo finančnih sredstev, ki so trenutno na voljo za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju komunalnega opremljanja za namene odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
Analize kažejo, da kar 20 % slovenskega prebivalstva živi v naseljih ali delih naselij z manj kot 50 prebivalci, 20 % prebivalcev pa v naseljih, kjer je gostota poseljenosti med 10 in 20 prebivalci na hektar. Ugotavljamo lahko tudi neracionalno organizacijo sektorja javnih skužb, saj sta po velikosti le dve podjetji evropsko primerljivi, velika večina podjetij pa pokriva le nekaj manjših občin, od 20-30.000 prebivalcev. Glede na ta dejstva operativni program deli izvedbo na 4 stopnje. Osnovni program (2 aglomeraciji z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor, 11 aglomeracij z več kot 15.000 prebivalci in aglomeracije z več kot 10.000 prebivalci na občutljivih in vodovarstvenih območjih) bo predvidoma izveden do leta 2008. Ostale stopnje pa postopoma do leta 2017. Stroški investicij na prebivalca pri manjši gostoti izrazito naraščajo in smatra se, da izgradnja omrežja, kjer strošek opremlnjanja zemljišč z javno kanalizacijo na prebivalca presega 900 EUR ni racionalna in je potrebno poiskati drugačne načine: majhne čistilne naprave oz. ustrezne greznice. Program predvideva, da bodo kar 70 do 75 % stroškov investicij plačali povzročitelji onesnaževanja v obliki taks, cene storitev in komunalnih prispevkov, preostanek pa bodo prispevali državni in občinski proračuni in EU skladi.
30. marca je v prostorih MOPE potekala javna predstavitev vsebin podpoglavja 4.3. v Nacionalnem programu varstva okolja. Podpoglavje je izjemno obsežno, tako je bil dogodek prevsem namenjen predstavitvam, ki so jih pripravili predstavniki MOPE, ARSO in Urada RS za kemikalije, za naslednja področja: vode, zrak, kemikalije, hrup, elektromagnetna sevanja, urbano okolje ter okolje in zdravje.
VODE. Udeleženci javne predstavitve so se seznanili z vsebino nacionalnega programa upravljanja voda, ki določa politiko upravljanja z vodami in sicer zlasti cilje , usmeritve in prioritete ter operativne program za področja urejanja, varstva in rabe voda. Predstavljena so bili tudi programom državnega monitoringa kakovosti voda, operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda (program je v pripravi, njegova dispozicija je na ogled v Arhivu http://www.npvo.si/arhiv.html), operativni program zmanjševanja obremenjevanja okolja z nitrati (ki je do 5. aprila v javni obravnavi, http://www.npvo.si/razpravi.html) in program zmanjševanja izpustov drugih nevarnih snovi v vode. ZRAK. Predstavljene so bile obveznosti Slovenije pri zmanjševanju emisij v zrak. Za to področje bo izdelan operativni program, katerega cilj je omejiti emisije onesnaževal, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, naravne ekosisteme, materiale in pridelke. Slovenija ima v skladu z evropsko zakonodajo na tem področju velike obveznosti: težavno bo predvsem zmanjševanje emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in lahkohlapnih ogljikovodikov. Velik delež teh obveznosti izvira iz iz velikih kurilnih naprav (npr. za zmanjševanje emisij SO2 kar 62 %) in za to področje je v pripravi v skladu z evropsko zakonodaje poseben program. Predstavljen je bil tudi program vzpostavljanju državnega monitoringa kakovosti zraka, ki vsebuje tudi cilje in ukrepe za izboljšanje oz. ohranjanje kakovosti zunanjega zraka. V zadnjih letih je najbolj izrazit problem viskoih koncentracij ozona, ki v poletnih dneh v celi Sloveniji pogosto presegajo celo opozorilne vrednosti. KEMIKALIJE. Za varno ravnanje s kemikalijami je v pripravi program REACH, ki zastavlja cilj, da bo do leta 2020 ukinjena uporaba in proizvodnja kemikalij, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in okolje. Ukrepi programa predvidevajo registracijo, evaliacijo, avtorizacijo in omejitve oz. prepoved uporabe. Predviden je nadzor nad kar 30.000 snovmi v EU. Pripravlja se tudi Nacionalni implementacijski načrt za ravnanje z obstojnimi organskimi onesnaževali (POPs). Oba programa nastajata na Uradu RS za kemikalije, ob sodelovanju Ministrstva za zdravje in MOPE. HRUP. Na področju obremenjevanja okolja s hrupom bo prvi korak izdelava ocene obrementive, in sicer izdelava strateških kart hrupa. Na tej osnovi bodo izdelani operativni programi ukrepov za zmanjšanje emisij na samem viru (kar je praviloma zelo zahtevno), za omejevanje širjenja hrupa s funkcionalnimi pregradami oz. kot zadnja možnost zaščita bilvalnih prostorov z izboljšano zvočno izolacijo oken in fasadnih elementov na izpostavljenih objektih. ELEKTROMAGNETNA SEVANJA (EMS). Na tem področju je temeljni cilj priprava kart obremenjenih območij z EMS, ki bodo namenjene informiranosti prebivalstva o območjih obremenjenosti z EMS, predvsem pa bodo v pomoč pri odločanju v upravnih postopkih v zvezi s posegi v prostor. Predvideni so tudi izobračevalni ukrepi prebivalstva in upravnih delavcev o problematiki EMS in sistemu nadzora. OKOLJE IN ZDRAVJE. Temelj za te vsebine v NPVO je Akcijski plan okolje - zdravje, ki je bil sprejet na evropski ravni leta 2003. Njegov temeljni cilj je zmanjševanje števila obolenj otrok in drugih občutljivih skupin, ki jih izzovejo okoljski dejavniki. Za Slovenijo to pomeni predvsem izvajanje monitoringa skupnih indikatorjev, vzpostavitev enotne posredovalnice informacij, skupna raziskovalna politika in določanje prednostnih nalog za nadgradnjo skupne politike. URBANO OKOLJE. Izhajajoč iz 6. akcijskega okoljskega programa EU je v pripravi tematska strategija, ki bo podlaga za pripravo nacionalnih strategij za to področje. Gre za izrazito celovit pristop reševanja problemov s splošnim ciljem ponovnega oživljanja mest tako, da postanejo zopet privlačna za prebivalce, ne škodujejo zdravju in nudijo visoko kakovost življenja. Vsebino dokumenta na evropski ravni pripravljajo štiri delovne skupine: Urbanizem, Gradnja, Promet in Trajnostno ravnanje (upravljanje). Poročilo o dogodku je dostopno v rubrikah "Arhiv" in "Interaktivni vodič" Javna predstavitev z delavnico na temo rabe naravnih virov, industrijskega onesnaževanja in odpadkov 23. marca je v prostorih MOPE potekala javna predstavitev z delavnico na temo rabe naravnih virov, industrijskega onesnaževanja in odpadkov. Predstavniki MOPE so udeležencem predstavili osnovna izhodišča za oblikovanje poglavja nacionalnega programa varstva okolja na omenjene teme. Izvajanje IPPC smernice, ki določa okvir za izdajanje okoljevarstvenih dovoljenj večjim onesnaževalcem, bo v prihodnjih letih velik izziv. Posebna pozornost je bila posvečena problematiki odpadkov, saj imamo po mnenju državnega sekretarja mag. Radovana Tavzesa, na tem področju precejšni zaostanek. Predstavljana je bila osnovna dispozicija poglavja v NPVO, ki bo vezana na strateške usmeritve RS za ravnanje z odpadki in EU tematsko strategijo na temo preventive in reciklaže.
V Sloveniji načrtujemo (nekateri pa so že sprejeti) 13 do 14 operativnih in implementacijskih programov za komunalne odpadke, nevarne odpadke ter posebne vrste odpadkov. Za posamezne operativne in implementacijske programe so bili podani roki za njihovo pripravo in sprejem. Vsak program je bil predstavljen v osnovnih črtah in poudarkih. Izobraževanje, ozaveščanje in promocija ravnanja z odpadki bo vsebovana v vsakem od teh programov. Predvsem na področju zbiranja komunalnih odpadkov bo potrebno temu dati velik poudarek. Pri pripravi teh pristopov se bo potrebno zgledovati s primeri dobre prakse . Obstoječa zakonodaja je sicer zapovedala obveščanje občanov in občank, vendar bo potrebno te dejavnosti še dodatno okrepiti. Udeleženci so predstavnikom MOPE zastavili veliko število vprašanj in podali vrsto predlogov. Med drugim so predlagali ustanovitev centrov za gospodarjenje z odpadki in za čisto proizvodnjo, revizijo strateških usmeritev, samostojen inšpektorat, krepitev izobraževanja ter zavezništva med nevladnimi organizacijami in MOPE. Podrobnejše poročilo o dogodku je dostopno v rubrikah "Arhiv" in "Interaktivni vodič" na spletni strani www.npvo.si. 9. marca je v prostorih MOPE potekala javna predstavitev z delavnico na vsebino 7. poglavja NPVO - Komuniciranje in izobraževanje. Osnovna namena predstavitve in delavnice sta bila (1) pridobiti mnenja in vsebine zainteresiranih javnosti na temo komuniciranja, izobraževanja in promocije trajnostne potrošnje ter (2) preveriti izhodišča za vsebino 7. poglavja NPVO.
Razprava o izhodiščih 7. poglavja se je osredotočila na vprašanje umestitve okoljskih nevladnih organizacij v NPVO. Predstavljen je bil tudi dokument, ki ga je pripravila skupina NVO, v katerem je poudarjena potreba po sistemski graditvi kapacitet NVO in prepoznanju njihove vloge v NPVO. Na osnovi diskusije so bili evidentirani naslednji štirje predlogi: (a) strateške usmeritve, načela, prepoznanje vloge NVO sodijo v 2. poglavje, (b) 5. poglavje bi prestrukturirali kot poglavje za akterje varstva okolja (c) v 7. poglavju bi vendarle umestili podpoglavje za NVO, tako kot je bilo prvotno dogovorjeno (tu je bilo zaznati tako nasprotovanje dela nosilcev z MOPE kot tudi prisotnih NVO), (d) za NVO naj se odpre posebno poglavje. MOPE bo na osnovi predlogov in argumentov izdelal nov predlog strukture. V nadaljevanju je potekala delavnica, kjer so udeleženci identificirali cilje NPVO na naslednjih področjih: Komuniciranje (obveščanje, dostop do informacij, sodelovanje javnosti), vzgoja in izobraževanja ter ozaveščanje in promocija trajnostne potrošnje.
Podrobnejše poročilo o dogodku je dostopno v rubrikah Arhiv in Interaktivni vodič na spletni strani www.npvo.si. 16. marca je MOPE na osnovi pobude udeležencev javne predstavitve in delavnice za 7. poglavje NPVO: Komuniciranje in izobraževanje (9. marca) sprejel odločitev o spremembi strukture NPVO tako, da bo 5. poglavje (prvotno "Javne službe varstva okolja") preimenovano v "Akterji varstva okolja".
Poglavje bo začrtalo usmeritve za razvoj državne uprave in lokalnih skupnosti za področje varstva okolja, izvajalcev javnih služb varstva okolja in nevladnih organizacij.
Nova dispozicija je odprta za pripombe do 30. marca in je objavljena v rubriki "V javni obravnavi" na spletni strani www.npvo.si. 16. marca je v prostorih MOPE potekala javna predstavitev z delavnico na temo "Narava in biotska raznovrstnost". Na delavnici so se obravnavale tudi tematike gozdov, tal in gensko spremenjenih organizmov.
Na začetku so predstavniki MOPE in Gozdarskega inštituta predstavili osnovna izhodišča oziroma vsebine, pomembne za pripravo nacionalnega programa varstva okolja. Udeleženci so predstavnikom zastavili različna vprašanja, vezana predvsem na vsebino in status operativnega programa s področja biotske raznovrstnosti, učinkovitosti izvedbe Natura 2000, problematike nezadostnega poznavanja stanja tal v Sloveniji, pravnega vakuuma na področju GSO ob vstopu Slovenije v EU, možnostih za razglasitev območij brez GSO...
Delavnica je potekala v skupinah. Posamezne skupine so poskusile identificirati in konkretizirati cilje za posamezna področja (narava, tla, gozdovi, GSO). Večji del udeležencev se je posvetil razpravi o ciljih na področju narave. Bili so soglasni, da naj pripravljalci oblikujejo predlog bolj konkretnih ciljev in osnutek poglavja, ki bi ga proučili na skupnem srečanju v mesecu aprilu. Podrobnejše poročilo o dogodku je dostopno v rubrikah Arhiv in Interaktivni vodič na spletni strani www.npvo.si. Javna obravnava 2. osnutka Operativnega programa za odstranjevanje odpadkov za predstavnike nevladnih organizacij 13. februarja je v prostorih MOPE potekala javna obravnava drugega osnutka Operativnega programa (OP) odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje do konca leta 2008. Javne obravnave so s strani MOPE udeležili minister mag. Janez Kopač, državni sekretar mag. Radovan Tavzes, državni podsekretar dr. Jani Zore in svetovalka vlade mag. Inga Turk ter 22 državljanov in državljank.
Minister je predstavil kontekst sprejemanja operativnega programa, medtem ko je dr. Zore predstavil njegove osnovne značilnosti. OP se ukvarja predvsem z obdelavo, predelavo in odstranjevanjem odpadkov in zmanjševanjem količin odloženih biorazgradljivih odpadkov. Pokriva biološko razgradljive odpadke komunalnega izvora, blata in muljev iz čistilnih naprav, del odpadne embalaže, bolnišnične in zdravstvene odpadke ter živalske stranske produkte. Predstavljen je bi tudi izločitveni potencial teh vrst odpadkov do leta 2008. Razprava je v največji meri potekala o vprašanju lokacije za sežigalnico komunalnih odpadkov, predvsem v nasprotovanju udeležencev lokaciji takšnega objekta v Kidričevem. Predstavniki MOPE so zagotovili, da lokacija objekta ni predmet tega operativnega programa ter da lokacija za tovrstni objekt še ni izbrana. Hkrati so ugotovili, da je tehnično dejstvo, da je glede na količine in izločitveni potencial vsaj ena sežigalnica neizbežna. Postopek umeščanja tovrstnih objektov je znan, in ga določa zakonodaja o urejanju prostora. V nadaljevanju razprave so predstavniki javnosti ugotavljali potrebnost dodatnega izobraževanja in obveščanja javnosti o problematiki odpadkov in njihovem reševanju. Ugotavljali so tudi, da se je potrebno osredotočiti na zmanjševanje in preprečevanje nastajanje odpadkov na izvoru ter kakovostno ločeno zbiranje in snovno predelavo odpadkov. Ob zaključku so se dogovorili za nadaljevanje srečanja, in sicer 25. februarja ob 16. uri v istih prostorih. 24. februarja je v prostorih MOPE potekala interna delavnica za pripravljalce Nacionalnega programa varstva okolja z Ministrstva za okolje, prostro in energijo in Agencije RS za okolje na temo sodelovanja javnosti pri pripravi NPVO. Delavnice se je udeležilo 21 strokovnjakov omenjenih institucij.
|